Slovenija zavlačuje s sankcijami proti Dodiku: "To vzbuja vtis dvojnih standardov"

Potem ko zunanji ministri držav članic EU niso dosegli dogovora o sankcijah proti Izraelu, je slovenska vlada izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in izraelskega finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasila za nezaželeni osebi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pojasnila, da Ben-Gvir in Smotrič po mnenju vlade spodbujata nasilje nad Palestinci, hude kršitve človekovih pravic in etnično čiščenje v Gazi in na Zahodnem bregu.

Z uvedbo sankcij se je Slovenija pridružila Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Norveški, ki so ultranacionalističnima izraelskima ministroma v začetku junija zaradi podpihovanja nasilja nad Palestinci in zagovarjanja širitve nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu prepovedale vstop v njihove države in zamrznile morebitno premoženje na njihovem ozemlju.

In kaj dejansko pomeni slovenska razglasitev izraelskih ministrov za nezaželeni osebi? Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so za N1 povedali, da lahko policija na podlagi vladnega sklepa izraelskima ministroma ob mejni kontroli načeloma zavrne vstop v državo. "Pri tem se upošteva tudi diplomatske protokole in vse ostale relevantne okoliščine primera," so navedli na MZEZ.

Na mizi tudi embargo na izvoz orožja in pridružitev tožbi Južne Afrike

Ob tem so dodali, da iz sklepa vlade "izhajajo morebitni nadaljnji ukrepi pristojnih organov". Za kakšne ukrepe bi lahko šlo, niso pojasnili, pri tem pa so se sklicevali, da je dokument označen s stopnjo tajnosti.

Prav tako na MZEZ niso konkretno odgovorili na naše vprašanje, ali bo Slovenija po zgledu peterice prej omenjenih držav proti izraelskima ministroma ukrepala tudi z zamrznitvijo morebitnega premoženja. Navedli so le to, da gre za ločeno sankcijo, ki samodejno ne izhaja iz prepovedi potovanj.

Po besedah ministrice Fajon Slovenija pripravlja tudi druge ukrepe proti Izraelu. Po informacijah N1 naj bi bila na mizi tudi embargo na izvoz orožja in prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, pa tudi pridružitev tožbi, ki jo je proti Izraelu zaradi genocida vložila Južna Afrika.

V delu vlade je mogoče slišati opozorila, da bi lahko Izrael Sloveniji odgovoril s protiukrepi. Na MZEZ odgovarjajo, da tovrstnih odzivov zaenkrat niso zaznali. Ob tem so dodali, da Slovenija in Izrael še naprej ohranjata diplomatske odnose, kar dokazuje tudi predaja akreditivov nove izraelske veleposlanice Ruth Koen-Dar.

Kako so na MZEZ pojasnjevali, zakaj ne morejo sprejeti sankcij proti Dodiku

Medtem ko ministrica Fajon napoveduje nove ukrepe proti Izraelu, pa ne gre spregledati, da Slovenija doslej ni sprejela nobenih sankcij proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku. Zaradi separatističnih teženj in kršenja ustavnega reda BiH so proti Dodiku in nekaterim drugim visokim predstavnikom Republike Srbske s prepovedjo vstopa v državo in zamrznitvijo premoženja že ukrepale ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Avstrija, Poljska in Litva. Na seznamu ameriških sankcij je tudi več družinskih članov in posameznikov iz najožjega Dodikovega kroga ter z njimi povezanih podjetij.

O uvedbi sankcij proti Dodiku je razmišljala tudi Slovenija, a se zanje za zdaj ni odločila. Ministrica Fajon je v preteklih mesecih večkrat dejala, da si naša država prizadeva za evropski pristop. Še dva dneva pred razglasitvijo izraelskih ministrov za nezaželeni osebi so na MZEZ na vprašanje N1 o morebitnih sankcijah proti Dodiku odgovorili, da Slovenija "še nikoli ni sprejela nacionalnega omejevalnega ukrepa zoper posameznike ali države".

"Omejevalne ukrepe je uvedla takrat, ko so bili ti sprejeti v okviru OZN ali EU," so navedli na MZEZ in dodali, da slovenska zakonodaja ne omogoča razpisa ukrepa prepovedi vstopa za državljane tretjih držav, ki še niso vstopili v Slovenijo.

Odgovoru na vprašanje, v čem se torej razglasitev izraelskih ministrov za nezaželeni osebi razlikuje od morebitnega tovrstnega ukrepa zoper Dodika, so se na MZEZ izognili. Ponovili so zgolj, da je "v primeru izraelskih ministrov vlada sprejela sklep, ki predstavlja podlago in usmeritev za morebitne nadaljnje ukrepe pristojnih organov."

MZEZ: Podlago za uvedbo sankcij mora predstavljati sodna odločitev

Po naših dodatnih vprašanjih pa so na ministrstvu navedli, da je vlada pri razglasitvi dveh izraelskih ministrov za nezaželeni osebi upoštevala tudi svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu. "S svojimi dejanji in stališči spodbujata etnično čiščenje Zahodnega brega in Gaze, kar je v nasprotju s Svetovalnim mnenjem o politikah in praksah Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, ki ga je julija 2024 izdalo Meddržavno sodišče," so poudarili.

Kot so izpostavili, gre pri razglasitvi izraelskih ministrov za nezaželeni osebi za "zgodovinsko in prvo odločitev slovenske vlade, da sprejme nacionalne ukrepe zoper tuje državljane". Ob tem pa so dodali: "Ni izključeno, da bi v prihodnosti na podlagi morebitne nove sodne odločitve sprejela podoben ukrep."

Kot smo izvedeli neuradno, naj bi na MZEZ zavzeli stališče, da mora podlago za uvedbo sankcij predstavljati odločitev mednarodnega ali drugega sodišča. Ali to stališče pomeni, da Slovenija v primeru morebitnih sankcij proti Dodiku čaka na pravnomočno sodbo sodišča BiH, še ni jasno.

Pravnomočna sodba Dodiku, ki ga je prvostopenjsko sodišče februarja obsodilo na leto dni zapora in mu izreklo prepoved opravljanja javnih funkcij za obdobje šestih let, bi bila po napovedih lahko znana v začetku avgusta, najpozneje pa do konca leta. Če bo prvostopenjska sodba v celoti potrjena, Dodik ne bo več mogel kandidirati ali zasedati visokih političnih funkcij v Republiki Srbski.

Tudi v ministričini stranki SD se sprašujejo, ali je neukrepanje proti Dodiku povezano z Jankovićem

Politolog in profesor na fakulteti za družbene vede Faris Kočan meni, da zadnje dogajanje v slovenski zunanji politiki vzbuja vtis dvojnih standardov. "Slovenija je na Zahodnem Balkanu razumljena kot pozitiven igralec, ki ima iskrene namene glede tega, da se v BiH vzpostavi funkcionalna država. Od Slovenije bi se zato pričakovalo, da bi se pridružila Nemčiji in Avstriji pri uvedbi sankcij proti Dodiku (prepoved vstopa, op. a.), vendar pa se za to ni odločila," je za N1 dejal Kočan. Sprašuje se, kakšni politični razlogi so v ozadju, in ocenjuje, da je zlasti odločilen Dodikov vpliv in prepletenost kapitala Republike Srbske v Sloveniji.

Bosanski preiskovalni portal Istraga je aprila ob sklicevanju na diplomatske vire v Ljubljani poročal, da naj bi ministrico Fajon o tem, da Slovenija ne uvede sankcij zoper Dodika, prepričal ljubljanski župan Zoran Janković. Ta je pred volitvami leta 2022 obiskal predsednika Republike Srbske v Banjaluki in mu izrazil podporo.

Janković in MZEZ sta navedbe portala zanikala. A se po informacijah N1 tudi v ministričini stranki SD sprašujejo, ali je neukrepanje proti Dodiku povezano z Jankovićem. Stike s predsednikom Republike Srbske so v preteklosti sicer imeli tudi nekateri vidni predstavniki Socialnih demokratov. Bivši poslanec in zdaj že nekdanji član SD Jan Škoberne se je z Dodikom leta 2017 družil na enem od dobrodelnih dogodkov v BiH.

Prepoved vstopa v državo bi Dodika neprimerno bolj udarila kot izraelska ministra

"Če bi se Slovenija odločila za uvedbo sankcij, bi bila to za Dodika drugačne vrste nevralgična točka, kot sta Nemčija in Avstrija," poudarja Kočan. Da se v Slovenijo v zadnjih letih intenzivno seli denar iz Republike Srbske, kaže tudi razkritje, da je razkošna vila v središču Portoroža povezana z ljudmi iz kroga družine Dodik. Njen lastnik je Đorđe Đurić, ki je svak in zaupnik Dodikovega sina Igorja Dodika.

Đurić in Igor Dodik sta tudi poslovno povezana, oba pa sta na seznamu ameriških sankcij. Kot smo razkrili na N1, naj bi Igor Dodik z družino v Portorož prihajal že več let. Nazadnje naj bi letalo z njim na portoroškem letališču pristalo 19. junija letos in se ponj vrnilo čez šest dni. Milorad Dodik pa naj bi v Portorož nazadnje s helikopterjem priletel pred dobrim letom dni. Na Obali že dlje časa krožijo tudi informacije, da naj bi se člani družine Dodik v preteklosti občasno zadrževali tudi v luksuzni stanovanjski soseski v Luciji.

Vlada je z ukrepi proti izraelskima ministroma pokazala, da zakonski okviri za to obstajajo, a da jih v primeru Dodika ni uporabila, poudarja Kočan. Po besedah več naših sogovornikov namreč sprejete sankcije izraelskih ministrov ne bodo kaj prida prizadele, saj njunega obiska pri nas ne gre pričakovati, za Dodika pa bi bila morebitna prepoved vstopa v državo lahko bolj neprijetna. Tega se po besedah naših virov zavedajo tudi v vladnih vrstah.

Kočan sicer meni, da je Slovenija s tem, ko se ni pridružila Nemčiji in Avstriji, že zamudila vlak za uvedbo sankcij zoper Dodika. "Njegova zglasitev na sodišču BiH, s čimer je priznal sodni proces zaradi obtožb o rušitvi pravnega reda BiH, je za Slovenijo rešilna bilka oziroma lahko zdaj reče, da sankcije niso več potrebne. A kljub temu ostaja grenak priokus," dodaja Kočan.